V zadnjih letih smo kar nekako pozabili na rez visokodebelnih sadnih dreves, bodisi na vrtovih ob hišah, bodisi v travniških sadovnjakih. Vemo pa, da je rez poleg gojenja in oskrbe dreves osnovni agrotehnični ukrep, s katerim se pomaga drevesu vzdrževati izenačeno razmerje med rastjo in rodnostjo, oziroma se preprečuje izmenična rodnost ali celo propad drevesa. Zato je v starem župnijskem sadovnjaku tik ob cerkvi v Svetem Juriju ob Ščavnici je potekal nadvse koristen in aktualen dogodek. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota je namreč, v sodelovanju s Kulturnim društvom za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici in župnijo Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravil javni prikaz prepotrebnega ukrepa v marsikaterem starem, visokodebelnem sadonosniku - rezi visokodebelnih sadnih dreves.

Pod strokovnim vodstvom specialista za sadjarstvo na KGZ Murska Sobota, univ. dipl. ing. kmet. Mirana Toriča in upokojenega staroste sadjarstva Milka Krajnca na Slovenskem, so obrezali visokodebelna sadna drevesa v starem župnijskem sadovnjaku pri Sv. Juriju, nekaj dotrajanih pa tudi podrli. Tamkajšnje Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine namreč želi obnoviti župnijski sadovnjak. Z rezom in odstranitvijo propadlih dreves so opravili prvo fazo obnove, v nadaljevanju bodo v sadovnjaku mlada visokodebelna sadna drevesa, kar bo gotovo lepo darilo naravi, okolju, domačinom ju jurijevške občine in njihovim gostom, ter seveda tudi pticam, ki gnezdijo, v krošnjah in steblih starih dreves. Pri rezi sta, poleg kakšnih dvajset „gozdarjev“ iz KGZ Murska Sobota in domačinov iz občine Sveti Jurij šb Ščavnici, aktivno sodelovala tudi župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana in predsednik društva Franc Čuš.

Slednji nam je povedal, kako pomemben je dogodek, ki se je odvijal prav na prvi pomladni dan, saj so opravili koristno delo pri obnovi in ohranjanju travniškega sadovnjaka, saj so tudi stara sadna drevesa del naravne in kulturne dediščine. „Spomladanska rez visokodebelnih sadnih dreves je potreben agrotehnični ukrep s pomočjo katerega drevesu pomagamo vzdrževati izenačeno razmerje med rastjo in rodnostjo oziroma preprečujemo izmenično rodnost ali celo propad drevesa. Pri obrezovanju visokodebelnih drevesih je potrebna uporaba posebnih pripomočkov in upoštevanje varnostnih principov, saj delo poteka tudi na določeni višini. Pri tem se je še posebej izkazal župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki se je skupaj z domačini lotil strokovnega in tudi fizično zahtevnega dela. Prikaza rezi kakor same obnove sadovnjaka se je udeležilo preko 20 domačinov“, nam je povedal Franc Čuš, sicer pomočnik ravnatelja ter profesor zgodovine in geografije na Ljutomerski gimnaziji.

Po njegovem obstoj visokodebelnih sadovnjakov nima samo gospodarskega in kulturnega pomena ampak tudi ekološkega. Na ta način pridelamo ekološko neoporečno sadje, brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Krošnje in dupla dreves so mesto domovanja številnih ptic, ki so postale ogrožene tudi zato, ker smo opustili in odstranili ta drevesa. „V nadaljevanju se načrtuje, da se sadovnjak popolni s posaditvijo novih dreves. Izbrane bodo seveda tradicionalne sorte sadnih dreves, ki so bila v zadnjem času zelo zapostavljena in so v nekaterih primerih že začele izginjati iz naših sadovnjakov. Želja vseh je, da bi župnijski sadovnjak postal vzorčni primer negovanega visokodebelnega sadovnjaka, ki bo zagotavljal sonaravno pridelano sadje, hkrati pa ne bo potrebno dodatno obremenjevati okolja z vnosom kemikalij. Sadovnjak namreč leži ob vodnih virih starega vodnega črpališča in učnega čebelnjaka Čebelarskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici“, je še dodal Čuš.